Psi uravnavajo telesno temperaturo predvsem s sopihanjem in v manjši meri z izhlapevanjem skozi blazinice na tacah. To pomeni, da so bistveno manj učinkoviti pri ohlajanju telesa kot ljudje, ki se znojimo po celotnem telesu. Zato so poleti, zlasti ob visokih temperaturah in vlažnosti, psi izpostavljeni resni nevarnosti pregretja oziroma vročinske kapi.
Znaki vročinske kapi
Prepoznajte zgodnje znake pregretja: pretirano sopihanje, slinjenje, rdečica dlesni, omotičnost, bruhanje in driska. V napredovalem stadiju se lahko pojavijo mišični krči, motnje zavesti in kolaps. Vročinska kap je življenjsko nevaren stanj, ki zahteva takojšnje ukrepanje in veterinarsko pomoč.
Preventivni ukrepi
Sprehode načrtujte v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Psu vedno zagotovite dostop do sveže pitne vode in senčnega prostora. Nikoli ne puščajte psa v zaprtem avtomobilu, saj se notranjost avtomobila lahko segreje na smrtno nevarne temperature v le nekaj minutah, tudi ko je zunaj le zmerno toplo.
Posebno pozornost posvetite pasjem s sploščenim nosom (brahicefalične pasme, kot so buldogi, mopsi in pekinezi), debelim psom, starejšim živalim in psom z boleznimi srca ali dihal. Te skupine so bistveno bolj dovzetne za pregretje. Če sumite na vročinsko kap, psa takoj premaknite v senco, ga hladite z vlažnimi (ne ledeno hladnimi) brisačami in se nemudoma odpeljite k veterinarju.
