Steklina je smrtno nevarna virusna bolezen, ki prizadene vse sesalce, vključno s človekom. Gre za zoonozo, kar pomeni, da se bolezen prenaša z živali na človeka. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi stekline umre več kot 55.000 ljudi po vsem svetu, pretežno v Aziji in Afriki. Steklina je ena najstarejših poznanih bolezni in hkrati ena redkih, ki ima po pojavu simptomov skoraj 100-odstotno smrtnost.
Povzročitelj in prenos
Steklino povzročajo virusi iz rodu Lyssavirus, ki pripadajo družini Rhabdoviridae. Virus se prenaša s slino okužene živali, najpogosteje z ugrizom. Okuži lahko vse sesalce, glavni prenašalci pa so lisice, rakuni, netopirji in potepuške živali. Virus po ugrizu potuje po živčnih vlaknih proti možganom, kjer povzroči smrtonosno vnetje (encefalitis).
Inkubacijska doba
Inkubacijska doba stekline je izjemno spremenljiva. Traja lahko od 14 dni do 6 let, v povprečju pa 2 do 3 mesece. Dolžina inkubacije je odvisna od:
- Mesta ugriza (bližje kot je ugriz možganom, krajša je inkubacija)
- Količine vnesenega virusa
- Globine rane
- Oživčenosti mesta ugriza (ugrizi v predele z več živčnimi končiči so nevarnejši)
Potek bolezni
Bolezen poteka v treh značilnih fazah:
- Prodromalna faza (1 do 3 dni): spremembe v vedenju, ki so za lastnika pogosto komaj opazne. Mirni psi postanejo nemirni, agresivni psi pa se lahko umaknejo in postanejo plahi. Žival se lahko praska ali grize na mestu ugriza. Možna je tudi povišana telesna temperatura in spremembe v apetitu.
- Faza vzburjenja (besna oblika): žival postane razdražljiva, agresivna in napada brez razloga. Lahko kaže znake halucinacij, lovi neobstoječe muhe, pretirano se slini. Pes lahko zgrize predmete, kamne ali lastni rep. Pes lahko postane nevaren za okolico, saj ugrizne brez provokacije.
- Faza paralize (tiha oblika): nastopi paraliza zadnjih okončin, ki napreduje proti glavi. Značilna je paraliza čeljusti, pri čemer žival ne more zapreti ust in se pretirano slini. Pes ne more požirati vode (hidrofobija). Sledi smrt zaradi odpovedi dihanja.
Celoten potek bolezni od prvih simptomov traja največ 10 dni in se vedno konča s smrtjo. Zdravila za steklino ne obstaja; ko se pojavijo simptomi, je bolezen neozdravljiva.
Diagnoza
Dokončna diagnoza stekline pri živalih je možna le po smrti, z laboratorijskim pregledom možganskega tkiva (fluorescenčni test protiteles). Pri živih živalih se steklina diagnosticira na podlagi kliničnih znakov in anamneze (ugriz neznane živali). Vsak sum na steklino je treba nemudoma prijaviti pristojni veterinarski službi.
Cepljenje
Cepljenje je edina učinkovita zaščita proti steklini. V Sloveniji je cepljenje psov zakonsko obvezno. Prvo cepljenje se opravi pri starosti treh mesecev, nato pa je potrebno letno poživitveno cepljenje. Cepljenje se vpiše v potni list živali in je pogoj za potovanje s psom v tujino.
Čeprav je Slovenija od leta 2013 uradno prosta stekline pri kopenskih živalih, cepljenje ostaja obvezno kot preventivni ukrep. Virus stekline je še vedno prisoten v sosednjih državah, vnos okuženih živali pa ni mogoče popolnoma izključiti.
Kaj storiti ob ugrizu
Če vas ali vašega psa ugrizne neznana ali sumljiva žival, nemudoma ukrepajte:
- Rano temeljito sperite z vodo in milom (vsaj 15 minut)
- Rano razkužite z antiseptikom (jodova raztopina ali alkohol)
- Nemudoma poiščite zdravniško oziroma veterinarsko pomoč
- Če je mogoče, identificirajte žival, ki je ugriznila (ne lovite je, če je nevarna)
- Prijavite dogodek pristojni veterinarski inšpekciji
Pri ljudeh je po izpostavitvi možna postekspozicijska profilaksa (PEP) s cepivom in imunoglobulini, ki je učinkovita, če se začne pravočasno, preden se pojavijo simptomi.
